Felix Reda

Predlog Komisije

Vsak, ki uporablja odseke novinarske vsebine na spletu, mora najprej dobiti dovoljenje od založnika. Ta nova pravica za založnike bi veljala še 20 let po izdaji.

Primer:
Avtomatični predogledi povezav, ki jih generirajo socialna omrežja, ko uporabniki delijo povezave (s prikazom naslova članka, predogledne sličice in kratkega povzetka), bi potrebovali dovoljenje. Dovoljenje bi potreboval tudi vsak, ki analizira vsebino spletnih novic – zbiratelji novic, spletne strani za spremljanje medijev in spletne strani za preverjanje dejstev.

Namen:
Komisija želi evropskim založnikom nuditi dobiček tako, da jim dovoli zaračunavati spletnim platformam, ki uporabnikom prikazujejo odseke vsebin. Takšne tarče so Google, Facebook, Twitter in Pinterest, ki uporabljajo tovrstne odseke besedil za povezavo do člankov z novicami.

Predogledi povezav, kot je ta, bi potrebovali dovoljenje.

Posledice

1. Veliko možnosti za neuspeh: Gre za poskus reprodukcije ideje na ravni Evropske unije. Ideja se je močno izjalovila v Nemčiji in Španiji, v evropskem primeru pa bi bila bolj splošna in bi trajala dalj časa. Nemški zakon bo na sodišču najverjetneje izrečen za neveljavnega, španski zakon pa je »imel jasen negativen vpliv na vidljivost in dostop do informacij v Španiji« (EPRS). Novinarji vsekakor nikoli niso videli dodatnega plačila.
2. Napad na hiperpovezavo: Spletne strani k povezavi skoraj vedno dodajo odsek vsebine, saj morajo bralci vedeti, kam jih bo povezava ponesla, preden kliknejo nanjo. Vsaka omejitev odsekov je torej omejitev povezav.
3. Omejitev svobode izražanja in dostopa do informacij: Tovrstna določba ne bi omejevala le podjetij, pač pa tudi posameznike, ki objavljajo odseke, npr. blogerje. Ker sorodna pravica za razliko od avtorskega prava ne potrebuje originalnih vsebin, bi ščitila tudi kratke in nekreativne odseke, kot so na primer povsem stvarni naslovi.
4. Povečan prikaz lažnih novic: S tem, ko je deljenje povezav do novic (skupaj z odseki) zakonsko tvegano ali drago, slabo vplivamo na deljenje uglednih novinarskih vsebin. Ker »lažne novice« in propagandni portali najbrž ne bodo zaračunavali za objavo odsekov, bodo lahko s tem povečali svojo opaznost na družbenih omrežjih.
5. Start-up podjetja, ki se ukvarjajo z novicami, so podvržena omejitvam, kljub temu, da ob tehnološkem napredku to področje še posebej potrebuje inovacije in eksperimentiranje z iskanjem novih poslovnih modelov, doseganjem publike, preverjanjem dejstev in bojem z lažnimi novicami.
6. Slabši položaj malih založnikov: Strani, ki zbirajo in objavljajo novice, izboljšujejo pogoje za neodvisne založnike, ki imajo slabšo prepoznavnost in slabši doseg publike.

Javna razprava

Komisija in lobiji novičarske industrije vztrajno trdijo, da zakon »ne bi vplival na posameznike in hiperpovezave«. Ta trditev ni v skladu z besedilom predloga:

• Povezave so rutinsko objavljene skupaj z odseki, zato omejitev objavljanja odsekov omejuje povezave.
• Kljub temu, da bi izjeme avtorskega prava, kot je citiranje, veljale še naprej, trenutno ne pokrivajo posameznikov mnogih držav članic Evropske unije (npr. Nemčije) pri deljenju odsekov novic brez dodatnega komentarja ali konteksta.
• Socialna omrežja in ostale platforme bi po novem morale posameznikom onemogočiti deljenje povezav, ki vsebujejo nedovoljene odseke, s tem pa bi neposredno vplivale na aktivnosti spletnih uporabnikov.

Industrija to predstavlja kot pravico, »ki jo ostali založniki (npr. glasbeni založniki) že imajo«. Pri tem argumentu se pozablja na veliko razliko: Medtem ko je doprinos založnika pri ustvarjanju dejanskega posnetka iz pesmi na papirju očiten, je razlika med člankom, ki ga napiše novinar, in objavo članka na strani z novicami komaj vidna, zato zanjo ne potrebujemo podvojenih pravic.

Neodvisni akademiki soglasno kritizirajo predlog:

• »Obstaja neodvisno znanstveno soglasje, da je 11. člen […] nesprejemljiv.« –Vodilni evropski centri za raziskovanje intelektualne lastnine in novih zakonov
• »Nepotreben, nezaželen, vpeljal bi nesprejemljiv delež negotovosti in verjetno ne bi dosegel ničesar« –37 profesorjev in strokovnjakov za intelektualno lastnino
• »Poseg v svobodo govora«, »najbrž bo slabo vplival na vlogo medijev kot ljudskega nadzornega organa« –Prof. van Eechoud
• »V nasprotju s ciljem ustvarjanja enotnega digitalnega trga«, »v škodo avtorskim interesom«, »negativni vpliv na male založnike«, »tveganje neželenih vplivov na sprejemljivost in legitimnost celotnega sistema avtorskega prava« –Univerza v Strasbourgu
• »Ne bo spodbujal kvalitetnega novinarstva«, »negativen ekonomski vpliv na avtorje«, »neposredno vpliva na spletno komunikacijo evropske populacije«, »ne bo ustvarjal dodatnih prihodkov za založnike« –Prof. Peukert
• »V končni fazi bo predstavljal privilegij za velike ponudnike novic (iz ZDA), kot je Google«, »majhnim evropskim entitetam in start-up podjetjem bo onemogočen vstop na ta rastoči trg« –European Copyright Society
• »Končni rezultat … bi lahko bila … nadaljnja nasičenost trga in manj raznolikih informacij.« –Prof. Senftleben

Več deležnikom, katerim naj bi predlog koristil, je predlog zavrnilo. Med njimi sta zavezništvo neodvisnih založnikov in eden glavnih španskih dnevnikov El País.

Kampanja #SaveTheLink, ki jo vodi nevladna organizacija OpenMedia, je zbrala več kot 12.000 odzivov o posvetu Komisije na to temo, podporo pa je izkazalo več kot 120.000 spletnih uporabnikov.

Evropski parlament

• (Vodilni) Odbor za pravne zadeve predlaga znatne spremembe:
 Poročilo osnutka, ki ga je pripravil poročevalec in član Evropskega parlamenta Comodini (Evropska ljudska stranka), zavrača predpostavko komisije in pojasnjuje, da uporaba odsekov za odkrivanje novic ni nujno v nasprotju s finančnimi interesi založnikov in zato ne bi smela biti podvržena dovoljenjem. Poročilo si prizadeva za korenite spremembe predloga: namesto ustvarjanja novih pravic za založnike predlog olajšuje izvajanje avtorskega prava na vsebinah, objavljenih na sodišču v primerih kršitev.
• Poročevalec v senci za skupino ALDE podpira predlog Komisije, medtem ko poročevalci v senci za Socialne demokrate in Zelene/Evropsko svobodno zvezo zagovarjajo njegovo odstranitev. Podrobnosti o odzivih članov Evropskega parlamenta…
• Odbor za notranji trg (osnutek poročila Stihlerjeve, članice EP) si prizadeva za izbris določbe, medtem ko si Odbor za kulturo (osnutek poročila Joulauda, člana EP) prizadeva omejiti pravico razmerja med podjetji in skrajšati določbo na tri leta.

Evropski parlament je predhodno glasoval proti vključitvi te ideje v poročilo Julie Rede iz leta 2015, 83 članov Evropskega parlamenta pa je v odprtem pismu pozvalo Komisijo, naj opusti svoj načrt. Člani Evropskega parlamenta iz vseh političnih skupin so se nedavno pridružili Redini video kampanji proti.

Stopi v akcijo

Nasprotuješ ideji? Stopi v stik s svojim izvoljenim predstavnikom še danes na SaveTheLink.org – hitro in preprosto!